Še eno vodniško delo za angleško agencijo Mountain Tracks s katero res zgledno sodelujemo. Samotna vožnja preko Patske nižine poteka že rutinirano in po enem tednu sem spet v Meki-Chamonixu. Dobimo se z gosti in “napademo” po normalki. Spimo na novi koči Gouter, ki ji kljub vrhunski arhitekturi manjka duša. Zajtrk ob 3h in zakoračimo v mirno noč. JoAnn in Michael hodita počasi, a zelo vztrajno in dan nas ujame že nad bivakom Valot. Vršni greben nam, v idealnih snežnih razmerah in brezveterju, ne povzroča težav in ob 9h smo na vrhu. Sedemkrat sem poizkušal z gosti splezati na Mont Blanc in sedmič stojimo na vrhu. Gora se mi odkupi za zadnji vetrovni obisk, ko je v orkanskem vetru nemogoče zravnano stati na vrhu in dobim blažje ozebline po obrazu. Z Jo in Michaelom smo na vrhu v soncu in brezveterju! Sestopimo po smeri vzpona in ko srečno prečimo še koluar nad kočo Tete Rousses smo na varnem. Po vrnitvi v Chamonix in skupni večerji, si naslednje dopoldne privoščim še letenje z eno najlepših kulis v Evropi. Adijo Chamonix, se vidimo pozimi!