Počitniška smučarija za Gaja in Eneja

Gaj in Enej sta živahna in vesela dečka, željna novih dogodivščin. Njuna starša sta me kontaktirala in hitro smo se dogovorili za tridnevni smučarski tečaj, prilagojen fantoma. Z otrokoma sem se vsak dan ob 8h zjutraj odpeljal iz Ljubljane na Krvavec. Po uvodnem ogrevanju in ogrevalnih vožnjah smo začeli s šolo smučanja. Z ustreznimi vajami smo popravili položaj na smučeh, gibanje, delo nog in rok ter ritem smučanja. Fanta sta dokazala, da imata kljub rosnim letom (6 in 8 let) izvrstno smučarsko kondicijo, saj smo vsak dan smučali od 6-7 ur. Okoli poldneva smo si privoščili kosilo in nadaljevali z vragolijami na snegu. Vsak kucelj smo spremenili v odlično skakalnico, smučali smo le z eno smučko in uživali pri smučanju v celcu. Smučanje v celcu lahko da smučarju največ občutka in kaznuje njegove napake. Pršič je najboljša možna stvar in smučanje v njem ti da več, kot najboljši postavljeni poligoni na teptanih progah.
Trije hladni, a prekrasni smučarski dnevi so kar prehitro minili in imeli smo se super!

S smučmi proti Kredarici

Včeraj sem se odločil, da grem s turnimi smučmi na Kredarico. Ker po nekaj telefonskih klicih in novačenju na ferajnu nisem dobil sosmučarja sem se odločil, da grem sam. Samohodništvo ima zame poseben čar. V lastnem ritmu se vzpenjaš, slišiš samo škripanje snega in utrip lastnega srca nekje v grlu, misli pa odplavajo. Moraš biti kar prijatelj sam s seboj. Urediš lahko vtise, ki jih v današnjem norem vsakdanu komaj še registriramo. “Če si sam, si odprt navzven,” je napisal, žal pokojni slovenski alpinist, Vanja Furlan. Zato mi včasih prav paše kakšen samoten podvig, po drugi strani pa vedno, ko sem kje sam, razmišljam kako bi bilo šele fino, če bi bili ob meni ljudje s katerimi smo na isti valovni dolžini.

Na ferajnu se odločim kar za nočno varianto in ob enih ponoči se odpeljem proti Krmi. Cesta je dobro splužena in brez težav se pripeljem do Kovinarske koče. Ob treh zjutraj začnem s smučmi po gazi predhodnikov, ki pa jo je na mojo žalost pod V. Draškim vrhom konec. S smučmi gazim v 40-50 cm novega snega. Zaradi teme imam nekaj orientacijskih težav, a si pomagam z GPS-om. Držim se desno, saj je zaradi poraščenosti terena varneje zaradi plazov. Sonce me ujame že visoko pod Kredarico. Zadnjih 300 višinskih metrov se mi zdi prenevarnih, saj je pred mano strma flanka zasuta z novim snegom v katero pripeka sonce. Po šestih urah gaženja in premaganih 1300 višinskih metrih se ustavim. Sonce tako pripeka, da na 2200m sedim brez majice. S pobočji obsijanih s soncem se začnejo spontano prožiti plazovi. Bolje, da se odpravim. Pripnem smuči in odvriskam v dolino po terenih, ki jih ni na nobenem smučišču. Čisti užitek. Na soncu je sneg že ob 9h južen, v senci pa je še pršič preko katerega odplavam v dolino.

Turno smučanje je zame ena najlepših alpinističnih aktivnost.

Ptič

Jadralno padalstvo je res lep šport. Spremeniš se v ptiča, ki neslišno drsi skozi zrak in jadra na termičnih vetrovih. Povezati alpinizem in jadralno letenje je moj izziv za prihodnost!
Danes je bil to moj način prevoza s Krvavca. Ozračje je bilo mirno, temperature ugodne, razgledi fenomenalni!

Divji teden

Pretekli teden je bil res poln dogodivščin. S Črtom sva začela v ponedeljek v Kaminski smeri v Mali Mojstrovki. Res se je bilo lepo vrniti v hribe! V torek sem za OŠ Franceta Bevka spremljal učence na zimskem smučarskem športnem dnevu v Planici. Vajo smo ponovili v petek in sicer v Kranjski Gori. Sredino dopoldne sem preživel na Krvavcu, kjer sva z Majo poskušala izboljšati smučarsko tehniko, da bo lahko brezskrbno vriskala na turnih smukih. Sestop s Krvavca s padalom mi je preprečila megla v dolini. Odpeljal sem se na Rakitno kjer sem do 21h delal kot vzgojitelj v šoli zdravega odraščanja. Z nočnim sankanjem sem poskušal popestriti program. V četrtek sem vstal ob 4h zjutraj a se je izplačalo. S Črtom sva se spet navezala na vrv in odpikala preko grape med Travnikom in Šitami. Za vikend pa sem si vzel malo časa za mojo družino, ki me je preko tedna res bolj malo videla. Soboto smo preživeli na Pokljuki kjer sva z Juto nadaljevala s šolo smučanja, Jakob pa je užival v svežem gorskem zraku. Dan smo zaključili z divjim sankanjem, ki nas je tako navdušilo, da smo celo sanke pozabili na Pokljuki. V nedeljo pa smo jo mahnili na Primorsko, v Črni Kal. Juta je preizkusila kako se počuti v svojem plezalnem pasu, Jakob je užival v toplem primorskem ozračju, starša pa sva uspela preplezati nekaj lažjih smeri.
Po takem tednu res ne razumem ljudi, ki jim je v življenju dolgčas!

Grapa med Travnikom in Šitami

V četrtek sva s Črtom napadla omenjeno smer v Tamarju. Predhodniki so poročali o dobrih razmerah tako, da je bilo nujno zorganizirati prost dan. Gre za smer, ki je ena večjih slovenskih zimskih klasik in v kateri še nisem vihtel cepinov. Iz LJ. sva štartala ob 4.30h, parkirala v Planici in še v temi začela hoditi v Tamar. Dve uri dostopa sta hitro minili, saj ti ob Črtu ne more biti dolgčas ker iz rokava stresa zanimivosti z vseh mogočih področji. Na vstopu sva malo začudena, saj sta pred nama dve navezi, ki se jima pa očitno ne mudi preveč. Prehitevanje in štrikanje s štriki nama ne diši preveč tako, da potrpežljivo počakava in se priključiva vlakcu. Smer je res super narejena; pripopan sneg-škripavček na strmih platah. Varujeva se tri “podaljšane” raztežaje, potem pa še malo zadostiva potrebo po gaženju saj so stopinje predhodnikov dobro zapihane. Izstop skozi okno še dodatno popestri plezanje in na vrhu stene sva zelo zadovoljna. Sledi še sestop na Vršič, kjer naletiva na Draga Freliha, prijatelja z odprave na Broad Peak, ki naju prijazno odpelje v Planico do avta. Pirčk pri Aljažu je najmanj kar mu dolgujeva. Super dan, super smer, upam, da nam odjuga ne bo pobrala vseh smeri!

M. Mojstrovka, Kaminska smer

Danes sva jo s Črtom mahnila na Vršič. Cesta do prelaza je kopna, pričakalo naju je jasno in hladno jutro. Krenila sva pod severno steno Male Mojstrovke. Vstopila sva v Kaminsko smer. V spodnjem delu so res dobre razmere s škripavčkom, izstopni, rahlo previsni kamin pa je postregel z dokaj delikatnim plezanjem, a z dobrim varovanjem, saj izpod snega gleda nekaj klinov, prav pa pride tudi kakšen “frend”. Na vrhu smeri naju pričaka sonček, ki naju zvabi na vrh Male Mojstrovke. Ko se od tu odpre pogled proti Jalovcu pa se ne moreva upreti skušnjavi in jo zareževa še na Veliko Mojstrovko. Vreme je prekrasno in razgledi veličastni. Kar težko se odpraviva v dolino, a obveznosti kličejo. Za turo potrebujeva 5 ur in ob 17 h sem že na bolderci v Grosuplju, kjer treniram mlade frikote.

V bregih je zakon!

Mojstrovka - Kaminska

[img src=http://rekreakcija.si/wp-content/flagallery/mojstrovka-kaminska/thumbs/thumbs_10a.jpg]590
[img src=http://rekreakcija.si/wp-content/flagallery/mojstrovka-kaminska/thumbs/thumbs_11a.jpg]340
[img src=http://rekreakcija.si/wp-content/flagallery/mojstrovka-kaminska/thumbs/thumbs_13a.jpg]320
[img src=http://rekreakcija.si/wp-content/flagallery/mojstrovka-kaminska/thumbs/thumbs_14a.jpg]250
[img src=http://rekreakcija.si/wp-content/flagallery/mojstrovka-kaminska/thumbs/thumbs_16a.jpg]230
[img src=http://rekreakcija.si/wp-content/flagallery/mojstrovka-kaminska/thumbs/thumbs_17a.jpg]210
[img src=http://rekreakcija.si/wp-content/flagallery/mojstrovka-kaminska/thumbs/thumbs_18a.jpg]160
[img src=http://rekreakcija.si/wp-content/flagallery/mojstrovka-kaminska/thumbs/thumbs_19a.jpg]160
[img src=http://rekreakcija.si/wp-content/flagallery/mojstrovka-kaminska/thumbs/thumbs_1a.jpg]150
[img src=http://rekreakcija.si/wp-content/flagallery/mojstrovka-kaminska/thumbs/thumbs_20a.jpg]140
[img src=http://rekreakcija.si/wp-content/flagallery/mojstrovka-kaminska/thumbs/thumbs_21a.jpg]140
[img src=http://rekreakcija.si/wp-content/flagallery/mojstrovka-kaminska/thumbs/thumbs_22a.jpg]170
[img src=http://rekreakcija.si/wp-content/flagallery/mojstrovka-kaminska/thumbs/thumbs_2a.jpg]310
[img src=http://rekreakcija.si/wp-content/flagallery/mojstrovka-kaminska/thumbs/thumbs_3a.jpg]290
[img src=http://rekreakcija.si/wp-content/flagallery/mojstrovka-kaminska/thumbs/thumbs_4a.jpg]190
[img src=http://rekreakcija.si/wp-content/flagallery/mojstrovka-kaminska/thumbs/thumbs_5a.jpg]110
[img src=http://rekreakcija.si/wp-content/flagallery/mojstrovka-kaminska/thumbs/thumbs_6a.jpg]100
[img src=http://rekreakcija.si/wp-content/flagallery/mojstrovka-kaminska/thumbs/thumbs_7a.jpg]80
[img src=http://rekreakcija.si/wp-content/flagallery/mojstrovka-kaminska/thumbs/thumbs_8a.jpg]100
[img src=http://rekreakcija.si/wp-content/flagallery/mojstrovka-kaminska/thumbs/thumbs_9a.jpg]90

Krvavški dnevi

Po tem, ko sem nekaj dni oddelal na Rakitni, sem se spet vrnil na Krvavec. Vikend je postregel s pestrim vremenom. Sobota je bila polarno mrzla, dolina se je dušila v megli, hribi pa so se kopali v soncu. Nedelja pa je bila bolj oblačna, s sončkom smo bili nagrajeni le najzgodnejši, saj so ga ob 9h že prekrili oblaki. Megla v dolini je preprečila tudi moje jadralno-padalske načrte.

Ta teden pa bo treba kaj zlesti v hribih kjer so nore razmere!


S smučk v zrak!

Pretekli teden sem preživel na smučkah na Krvavcu. Vsi moji učenci so lepo napredovali in kljub pomladanskim razmeram je bila smuka zelo prijetna. Sem se pa dvakrat direktno s smuči znašel tudi v zraku. V petek naju je z Onjo Primož popeljal z manjšim avionom na krog okoli Triglava. Čista “šajba”, nori pogledi na zasnežene hribe, luda perspektiva! Pilot Primož je upravičil sloves vrhunskega pilota z vsemi možnimi letalnimi napravami.

V nedeljo pa je tudi meni uspelo zbrati pogum in se po opravljenem delu na Krvavcu s padalom vsesti na sedežnico na Vrh Krvavca. Super razmere na štartu in predhodnik, ki je mirno odletel so obetale miren let. Dobro odštartam in res mirno odletim v dolino. Triglav žari v zahajajočem soncu,neslišno letim nad zimskim gozdom, rata mi lep pristajalni manever in mehko pristanem v Cerkljah. Slike bodo ostale žal samo v moji glavi, sem pa odkril idealen način sestopa s Krvavca po napornem delovnem dnevu. Upam, da bo še kakšen tak dan!

Smučajmo vsi!

Kar delaš prvi dan v letu, boš delal večino leta. Smučanje je bila kar dobra izbira. Naša družina se je namenila na Krvavec. Z Juto sva imela v načrtu nadgradnjo smučarske tehnike iz domačega sadovnjaka. Nina in Jakob pa sta prišla pogledat sonce.  Juta je pokazala res velik interes in za svoji dve leti in pol izvrstno smučarsko znanje. Bila je prava mala atrakcija in fotr je kar sijal od ponosa!

Učenje smučanja je res hvaležen posel, saj že v uri ali dveh vidiš velik napredek pri učencih..Zato se ga v destetih letih še nisem naveličal. Tako bo to še ena zima na smučkah. Jože požen, mi smo pripravljen!

Jakob

27. 11. 2010 se nam je rodil deček Jakob. Prišel je z rahlo zamudo, a se je vseeno odločil da se bo rodil v varnih rokah babice in ne na zasneženi avtocesti. Niso ga prepričali niti argumenti, da je foter veterinarski tehnik in da bo že nekako! Sneg ob koncu novembra, ki napovedeuje super zimo nam je prinesel tudi fantiča Jakoba.

Ko sem peljal familijo domov se mi je vse skupaj zdelo noro fino! Zazdelo se mi je, kot da se je vse odvilo presneto hitro. Šel sem na nekaj odprav, splezal par smeri, prežural s prijatelji nekaj noči, potegnil par  zavojev v pršiču, odigral par fuzbalov, tresoče odletel z nekaj hribov, sedaj pa se peljem domov s štiričlansko družino.

Svet je velik in življenje je lepo!